Storži ciprese iz Oligocena

V plasteh krovnine Trboveljske formacije iz obdobja srednjega oligocena se dobe prav čudovite rastlinske fosile. Plasti so bogate ostankov močvirskih rastlin, ki so takrat živele na področju laške sinklinale. Trboveljska formacija sestoji od treh členov: spodnjetrboveljski (talnina), premogov in zgornjetrboveljski (krovnina) člen. S fosili je bogat predvsem slednji. Zaključi se s prehodom skrilavega glinavca v morsko glino ali sivico. V krovnini prevladujejo sladkovodni ogranizmi, kot so moluski, polži, ribe in predvsem rastline. Predsem pomemben je prehod iz modro sivega skrilavega glinavca poln moluskov v sivo rjav laporovec. Vmesne plasti so izjemno bogate fosilov. Ena izmed plasti je še posebej bogata z manjšimi storži.

Krovnina je v celoti bogata s fosili listavcev ali ciprese in sekvoje, vmesne plasti pa so dobesedno polne fosilov, ker pa je material ponavadi glinen, je le-te težje obdelati.