Storži ciprese iz Oligocena

V plasteh krovnine Trboveljske formacije iz obdobja srednjega oligocena se dobe prav čudovite rastlinske fosile. Plasti so bogate ostankov močvirskih rastlin, ki so takrat živele na področju laške sinklinale. Trboveljska formacija sestoji od treh členov: spodnjetrboveljski (talnina), premogov in zgornjetrboveljski (krovnina) člen. S fosili je bogat predvsem slednji. Zaključi se s prehodom skrilavega glinavca v morsko glino ali sivico. V krovnini prevladujejo sladkovodni ogranizmi, kot so moluski, polži, ribe in predvsem rastline. Predsem pomemben je prehod iz modro sivega skrilavega glinavca poln moluskov v sivo rjav laporovec. Vmesne plasti so izjemno bogate fosilov. Ena izmed plasti je še posebej bogata z manjšimi storži.

Krovnina je v celoti bogata s fosili listavcev ali ciprese in sekvoje, vmesne plasti pa so dobesedno polne fosilov, ker pa je material ponavadi glinen, je le-te težje obdelati.

Rastlinski fosili srednjega triasa

V okolici Idrije se nahajajo črne antracitne plasti srednjega triasa (ladinij) v katerih je veliko rastlinskih ostankov. Plasti izdanjajo v grapi tik pod triasno brečo. Fosili so predvsem fragmentirani, nekatere plasti pa vsebujejo precej cele in tudi zelo velike primerke. Po nekajurnem iskanju po blatnih lapornatih plasteh, sem le našel plasti s celimi primerki. Ker je najdišče precej zanimivo, sledijo raziskave in identifikacija primerkov.

 

Praprotnica

 

Po vsej verjetnosti listi palme

Calamites iz spodnjepermskega nahajališča

Po dolgih raziskavah sem le našel kotiček v Karavankah, ki je zelo bogat zgornjekarbonskih in spodnjepermskih fosilov. Precej je glavonožcev in gastropodov, zelo lepih krinoidov in nekaterih školjk. Najbolj pa me je razveselila najdba zelo velikega kosa Calamites ali preslice. Presenečen sem bil tudi na zelo velike školjke Orthomyaline ter nekaj precej velikih polžev, najbrž rodu Bellerofon. Kljub temu, da sem kraj obiskal že večkrat, je razgaljenih še veliko plasti in dela bo še za veliko raziskovalcev.

Calamites.

 Še en rastlinski fosil, najbrž tudi Calamites.

Plast polna školjk Orthomyalin.

Dva zelo velika polža, najbrž Bellerofona.

Polž najbrž Amphiscapha.

Školjki.

Iz kamna se je izluščila precej velika neznana školjka.

Ta je še bolj čudna.

Morske lilije v zanimivem barvnem kontrastu s kamnino.

Karbonska praprotnica in trilobiti

Najstarejše kamnine, ki jih najdemo na slovenskem ozemlju, so iz časa devona, sledijo karbon in perm. Zibelka teh zelo starih kamnin so Karavanke, kjer lahko na posameznih mestih gledamo v preteklost nastajanja sedimentov starih 400 miljonov let. Starejše kot so kamnine, težje najdemo sledi življenja. Prav posebej pri srcu imam obdobje karbona (359 do 304 mil. let) predvsem zaradi čudovitih odtisov tedanjega rastlinja, ki so živele ob plitkih močvirjih. Proti koncu karbona pa se je teren pogrezal in ga je preplavilo morje.


Najdb v karbonu je malo, zato sem si lokacijo raziskav skrbno izbral. Raziskal sem teren, ki meji med zgornjim karbonom in spodnjim permom, našel pa sem prečudovito pisano druščino tedanje flore in favne. Plasti se hitro menjujejo od sljudastih skrilavcev, do breč in peščenjakov. Spodaj in še na enem mestu višje so sljudasti skrilavci zelo bogati precej velikih ramenonožcev, tudi spiriferidnih. Ena plast je še posebej bogata s školjkami Karavankina. Višje preidejo skozi več plasti različnih breč do zelo črnega skrilavca, ki vsebuje ortocerase, amonite in polže. V bolj permskih plasteh sem našel plast bogato s krinoidi, mahovnjaki, manjšimi limonitiziranimi ramenonožci ter nekaj trilobiti. Tik nad to plastjo je plast meljevca zelo bogatega s pooglenelimi rastlinskimi ostanki. Malo višje pa je peščenjak, v katerem sem našel odtis vejice praprotnice.

Odtis pratprotnice

 

Poogleneli rastlinski ostanki v meljevcu

Zadek trilobita

Ortoceras

Amonita

Korala

Karavankine

Par zelo velikih ramenonožcev

Jedro spiriferidnega ramenonožca

Apnenec poln ramenonožcev

Morske lilije

Oligocenske vejice cipres in ribe

V okolici Hrastnika na redkih mestih, ki še niso zaraščeni, lepo izdanjajo plasti oligocenskega peščenjaka in sivice. Peščenjak je rumenkast in se lepo odpira v ploščah, nastal pa je verjetno v sladki ali pol sladki vodi. Sivica pa je izrazito siva ali sivo modra morska glina, ki močno prepereva in po starosti sega že v miocen. Oboje spada v facies Trboveljske formacije. Starejši peščenjak ima redke vendar zelo lepe fosile listavcev in iglavcev ter zelo redke fosile rib, medtem ko je sivica polna moluskov, najdemo tudi vejice cipres in ostalih rastlin, ki so rastle v tedanjih delno slanih močvirjih.

Raziskal sem lepo razgaljene plasti ob cesti okrog Hrastnika, kjer je bil viden prehod iz peščenjaka v mlajšo sivico. V sivici sem našel fosile vejic močvirne ciprese Taxodium s.p. ter še nekaj drugih rastlin. Med plastmi sivice sem našel nekaj centimetrov zelo trde plasti peščenjaka. Po precej težavnem delu odpiranja te kamnine pa je prišlo na dan nekaj ducatov lepo ohranjenih rib velikosti od 2 do 5 cm. Res pravo presenečenje.

Oligocenska praprotnica iz Karavank

V Karavankah se predvsem nad Javorniškimi Rovti nahaja zaplata oligocenske sedimentne kamnine. Večino predstavlja peščenjak in sediment plitkega morja s školjkami. Nekoliko redkejše so plasti premoga debele nekaj cm. Rastlinski ostanki v teh plasteh so predvsem poogleneli. Pogoste so palme družine sabal ter listi listavcev. Kot posebnost pa ena plast vsebuje poleg že preperelega premoga, tudi trše peščenjake. Le-ti vsebujejo izjemno lepe rastlinske ostanke. Kot posebnost je tudi praprotnica rodu Sphenopteris.

Za uvod

Pri geoloških raziskavah je zelo pomembna izmenjava podatkov, mnenj in izkušenj. Na svoji poti srečujem veliko ljudi s katerimi si delimo te izkušnje in se na ta način naš zaklad znanja iz dneva v dan veča. Upam, da vam bo vsebina koristna in si nadejam novih srečanj, novih raziskav in prijetnih najdb.

Kot že naslov teme pove, sem se usmeril predvsem v raziskovanje fosilov rastlinskih ostankov, to pa seveda ni edina vrsta fosilov, ki jih raziskujem, je le najpomembnejša.