Fosili rastlinskega sveta: Karbonska praprotnica in trilobiti

Najstarejše kamnine, ki jih najdemo na slovenskem ozemlju, so iz časa devona, sledijo karbon in perm. Zibelka teh zelo starih kamnin so Karavanke, kjer lahko na posameznih mestih gledamo v preteklost nastajanja sedimentov starih 400 miljonov let. Starejše kot so kamnine, težje najdemo sledi življenja. Prav posebej pri srcu imam obdobje karbona (359 do 304 mil. let) predvsem zaradi čudovitih odtisov tedanjega rastlinja, ki so živele ob plitkih močvirjih. Proti koncu karbona pa se je teren pogrezal in ga je preplavilo morje.

Najdb v karbonu je malo, zato sem si lokacijo raziskav skrbno izbral. Raziskal sem teren, ki meji med zgornjim karbonom in spodnjim permom, našel pa sem prečudovito pisano druščino tedanje flore in favne. Plasti se hitro menjujejo od sljudastih skrilavcev, do breč in peščenjakov. Spodaj in še na enem mestu višje so sljudasti skrilavci zelo bogati precej velikih ramenonožcev, tudi spiriferidnih. Ena plast je še posebej bogata s školjkami Karavankina. Višje preidejo skozi več plasti različnih breč do zelo črnega skrilavca, ki vsebuje ortocerase, amonite in polže. V bolj permskih plasteh sem našel plast bogato s krinoidi, mahovnjaki, manjšimi limonitiziranimi ramenonožci ter nekaj trilobiti. Tik nad to plastjo je plast meljevca zelo bogatega s pooglenelimi rastlinskimi ostanki. Malo višje pa je peščenjak, v katerem sem našel odtis vejice praprotnice.