Karbonska praprotnica in trilobiti

Najstarejše kamnine, ki jih najdemo na slovenskem ozemlju, so iz časa devona, sledijo karbon in perm. Zibelka teh zelo starih kamnin so Karavanke, kjer lahko na posameznih mestih gledamo v preteklost nastajanja sedimentov starih 400 miljonov let. Starejše kot so kamnine, težje najdemo sledi življenja. Prav posebej pri srcu imam obdobje karbona (359 do 304 mil. let) predvsem zaradi čudovitih odtisov tedanjega rastlinja, ki so živele ob plitkih močvirjih. Proti koncu karbona pa se je teren pogrezal in ga je preplavilo morje.


Najdb v karbonu je malo, zato sem si lokacijo raziskav skrbno izbral. Raziskal sem teren, ki meji med zgornjim karbonom in spodnjim permom, našel pa sem prečudovito pisano druščino tedanje flore in favne. Plasti se hitro menjujejo od sljudastih skrilavcev, do breč in peščenjakov. Spodaj in še na enem mestu višje so sljudasti skrilavci zelo bogati precej velikih ramenonožcev, tudi spiriferidnih. Ena plast je še posebej bogata s školjkami Karavankina. Višje preidejo skozi več plasti različnih breč do zelo črnega skrilavca, ki vsebuje ortocerase, amonite in polže. V bolj permskih plasteh sem našel plast bogato s krinoidi, mahovnjaki, manjšimi limonitiziranimi ramenonožci ter nekaj trilobiti. Tik nad to plastjo je plast meljevca zelo bogatega s pooglenelimi rastlinskimi ostanki. Malo višje pa je peščenjak, v katerem sem našel odtis vejice praprotnice.

Odtis pratprotnice

 

Poogleneli rastlinski ostanki v meljevcu

Zadek trilobita

Ortoceras

Amonita

Korala

Karavankine

Par zelo velikih ramenonožcev

Jedro spiriferidnega ramenonožca

Apnenec poln ramenonožcev

Morske lilije

Oligocenske vejice cipres in ribe

V okolici Hrastnika na redkih mestih, ki še niso zaraščeni, lepo izdanjajo plasti oligocenskega peščenjaka in sivice. Peščenjak je rumenkast in se lepo odpira v ploščah, nastal pa je verjetno v sladki ali pol sladki vodi. Sivica pa je izrazito siva ali sivo modra morska glina, ki močno prepereva in po starosti sega že v miocen. Oboje spada v facies Trboveljske formacije. Starejši peščenjak ima redke vendar zelo lepe fosile listavcev in iglavcev ter zelo redke fosile rib, medtem ko je sivica polna moluskov, najdemo tudi vejice cipres in ostalih rastlin, ki so rastle v tedanjih delno slanih močvirjih.

Raziskal sem lepo razgaljene plasti ob cesti okrog Hrastnika, kjer je bil viden prehod iz peščenjaka v mlajšo sivico. V sivici sem našel fosile vejic močvirne ciprese Taxodium s.p. ter še nekaj drugih rastlin. Med plastmi sivice sem našel nekaj centimetrov zelo trde plasti peščenjaka. Po precej težavnem delu odpiranja te kamnine pa je prišlo na dan nekaj ducatov lepo ohranjenih rib velikosti od 2 do 5 cm. Res pravo presenečenje.